nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Volja, kot je učil, vodi v trpljenje, v krog sužnosti svetu, vedno znova v rojevanje in umiranje, v neskončen krožni proces, imenovan sansara, ki se napaja iz želje, voljine temne sestre - in zato, pravi, mora modrec po ”osmerni poti“ nauka (dhamma) premagati željo-voljo, h kateri ga nagovarja hudič, imenovan Mara, ki duha odvrača od nirvane. Pri Schellingu je povsem drugače: ”volja, ki ničesar noče“ ni zla, niti prvotno, dokler je sama v sebi, niti drugotno, ko se notranje razdvoji in se njena pozitivna, ”potrjujoča“ stran odloči, da ”bo eksistirala“, tj. da bo ustvarila svet; nasprotno, pri Schellingu je narava, ki jo potrjujoča volja ustvarja, božanska teofanija, razodevanje v svetu in nazadnje Njegovo dopolnjeno sámospoznanje v človeku - in pozni Schelling dodaja: v Bogočloveku, Kristusu. Sicer pa je budizmu bližja Schopenhauerjeva filozofija slepe, iracionalne volje, vendar o njej morda kdaj drugič...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani