nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Osrednji motiv Schellinove filozofije - poleg identitete narave in duha - je svoboda. Kot sem že omenil, je Schelling sprejemal Spinozovo pojmovanje narave kot božanske, toda s stališča svobodne volje je zavračal njegov determinizem; po drugi strani pa je skušal dopolniti nauk svojega drugega vélikega filozofskega učitelja, Fichteja, namreč s tem, da se ni zadovoljil s svobodo Jaza, Subjekta, ki pri Fichteju ostaja slej ko prej človeški jaz, človeški subjekt, ampak je iskal izvor svobode v sami naravi - in obenem v Bogu, v tistem ”najvišjem“, če zares velja identiteta Deus sive natura -, saj Schelling že na začetku Vekov sveta pravi, da se tisto ”najbolj praživo“, ”čista narava v popolnem smislu besede“, lahko razvija samo ”svobodno, iz lastnega nagona in volje“ [prav tam, 241]. Resnična človeška svoboda je torej možna šele s svobodo tistega ”najbolj praživega“, namreč narave, ki se v svojem sámorazvoju dviga k spoznanju, se postopoma spoznava v
duhu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani