nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Toda očetovstvo je priznal, kar je razvidno iz Francinine krstne zabeležke, in tudi pozneje je za hčerko skrbel, čeprav jo je v visoki družbi omenjal le kot ”nečakinjo“. Na osnovi nekega pisma iz leta 1637, ko je stanoval v najeti hiši ob morju v bližini Haarlema - v obdobju, ki je bilo, kot pravijo biografi, eno izmed njegovih najsrečnejših -, lahko sklepamo, da je za nekaj časa vzel Francine k sebi in z njo verjetno tudi, dve leti pozneje pa je načrtoval hčerino šolanje [prav tam, 332-3], vendar je v njegove načrte kruto posegla usoda: jeseni 1640 je petletna Francine umrla, ko je v Amersfortu, kjer sta takrat živeli z mamo, razsajala smrtonosna epidemija; umrla je ”tretjega dne bolezni, njeno telo je bilo povsem prekrito z ranami“, poroča Kartezijev prvi biograf, njegov sodobnik Adrien Baillet v knjigi La Vie de Monsieur Des Cartes [cit. po: Gaukroger, 353]. Verjetno je bil Kartezij navzoč ob smrti svoje hčerke, kajti ohranil se je dokument, kjer piše, da se je takrat mudil v
Leidnu, od koder je bil ”nepričakovano“ poklican v začetku septembra.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani