nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
. ”Mladega“ in tudi še ”zrelega“ (oziroma ”klasičnega“) Schellinga, se pravi približno tja do njegovih petdesetih let, lahko prištevamo med panteiste, če panteizem pojmujemo kot enačenje in narave v smislu ”vseobsegajoče božanske Enosti“ - čeprav je sam ostro kritiziral Spinozov panteizem, ki je takrat veljal za panteizem par excellence; zavračal je spinozizem kot ”dogmatizem substance“ in mu postavljal nasproti svobodni subjekt, ki nasploh v nemški klasični filozofiji nastopa kot ”nosilec duha“. ...In tudi če se kdo ne bi strinjal s tezo, da je bil ”klasični“ Schelling panteist, ni nobenega dvoma, da je razvijal transcendentalno dialektično filozofijo, v kateri je najvišji cilj identiteta med duhom in naravo, saj je večkrat izrecno poudarjal, da Bog ni samo duh, ampak tudi narava, predvsem pa oboje v njuni ”sveti enosti“.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani