nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Ta opredelitev lepote se zelo razlikuje od Heglovega pojmovanja lepote kot ”čutnega sija ideje“: pri Heglu je lepota podrejena ideji, pojmu, pri Schellingu pa nikakor ne, kvečjemu obratno, vsaj pri ”klasičnem“ Schellingu, ki je bil prepričan, da umetnosti uspeva ”nekaj nemogočega“, namreč to, da ”ukinja“ neskončno nasprotje med naravo in duhom v končnem umetniškem delu. Menil je, da je narava sama neskončna zgolj kot celota, medtem ko je v umetnosti neskončnost prisotna v vsaki posamezni umetnini; kajti za Schellinga je delo umetnina tedaj, ko ”neposredno ali vsaj v odsevu“ prikazuje ”tisto neskončno“ [prav tam, 627]. In potem pridemo do tistega znamenitega pasusa...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani