nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Tedaj mojster vstane, otrese pipo in jo vtakne nazaj v žep, stopi do roba tolmuna, si odpne telovnik in ga odloži na prod, nato si sezuje čevlje, nogavice, sleče srajco, pa še hlače in spodnjice. Vse to počne počasi, brez vsake naglice, in potem ko nekaj trenutkov stoji tam ob vodi ves in nag kot, zakorači v turkizni tolmun; ko mu voda seže do vratu, se obrne k in: njegov obraz zasije v blagem, srečnem nasmehu. Mladenič je osupel, zbegano odvrača pogled, očitno ne ve, kaj naj si misli o svojem učitelju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani