nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
”V Razpravi o Spinozovi Etiki (, 1984) sem razvil v osnovi koherentno metafizično zgodbo, v kateri so končna telesa dejansko v takšnem odnosu do razsežnega sveta, v kakršnem so rdečice do obrazov ali padci do puščic.“ [, 69]
navezuje svojo ”metafizično zgodbo“ o Spinozi na misel, da ”razsežno substanco“ lahko razumemo kot absolutni prostor, ki naj bi ga Spinoza zagovarjal skupaj s Kartezijem in v nasprotju s poznejšim Leibnizem - pri čemer se razsežni modusi kot posamezni segmenti ali ”regije“ absolutnega prostora spreminjajo (npr. rdijo, bledijo, ”postajajo prodnati“ ipd.), medtem ko razsežna substanca kot absolutni prostor ostaja večno enaka ( se pri tem sklicuje na daljšo opombo oziroma sholijo k 15. propoziciji prvega dela Etike [1p15s], kjer Spinoza razpravlja o prostoru in neobstoju praznine).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani