nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Z ”zgodovino“ Biblije Spinoza tu misli ne samo na zgodovinsko ozadje bibličnih dogodkov, temveč tudi na osebnostne značilnosti prerokov in piscev preroških knjig, na takratne jezikovne značilnosti hebrejščine ipd. - skratka, Spinozo lahko prištevamo med pionirje sodobne kritične analize starih religioznih besedil. Še posebej pomembno je njegovo opozorilo, da imajo biblični opisi dogajanj in videnj pogosto metaforični pomen: tako se na primer moramo vprašati, kaj pravzaprav pomeni beseda ’ogenj‘ v Mojzesovem stavku ”Bog je ogenj“ - ne smemo namreč mešati realnega in simbolnega, niti večnega in časnega. Toda pri ”metaforiziranju“ in/ali ”naravnem“ razlaganju Biblije obstaja neka meja (Spinoza je zanjo vedel, vendar je v Teološko-politični razpravi verjetno namenoma ni hotel prestopiti), na katero opozarja tudi Donagan v svojem eseju o Spinozovi teologiji, objavljenem v zborniku The Cambridge Companion to Spinoza; Donagan se navezuje na Spinozovo razlago čudežev in preroških
videnj z naravnimi vzroki, na primer na pojasnitev čudeža, da je sonce obstalo na nebu, medtem ko se je bojeval z Amorejci [ 10, 13 in Spinoza (1), 2:68 isl.], in se ob tem sprašuje:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani