nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Tisto pa, kar sem pravkar rekel, povzemam iz Svetega pisma, v katerem nisem nikoli prebral, da se je Bog prikazal Kristusu ali govoril Kristusu, ampak da se je Bog razodel apostolom po Kristusu; da je Kristus Pot življenja in da je bil stari zakon dan po angelu, ne pa neposredno od; od tod sledi, da če je Mojzes govoril z iz obličja v obličje, tako kot človek govori s svojim prijateljem (tj., ko govorita s svojima telesoma), potem je Kristus občeval z iz duha v duh.“ [prav tam, 1:48-51]
Če prav razumem, Spinoza ni verjel, da je Kristus ”istobistven“ z, nebeškim Očetom, ampak da je v njem ”božja modrost prevzela človeško naravo“ in da se je po njem ”Bog razodel apostolom“ - torej je bil Kristus velik prerok, a vendar zgolj prerok, z božjo modrostjo navdahnjen človek, ne pa sam Bog. Kristus je odrešenik človeštva po svojem nauku, ki ga je prejel tako, da je ”občeval z iz duha v duh“; Kristus je ”pot življenja“, podobno (čeprav bolj neposredno, notranje in obenem
univerzalno) kot je bil Mojzes vodnik svojega ljudstva iz egiptovske sužnosti. Toda Kristus ni isti z-ali-naravo, nič bolj kot Mojzes, saj moč in popolnost-ali-narave neskončno presega vsakega človeka in sploh vsako omejeno bitje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani