nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Toda, če se vrnem k Spinozi: Spinoza je verjel v, še kako močno je verjel Vanj, gotovo bolj kot tisti vzvišeni teologi, ki so ga imeli za brezbožneža; in tudi v Kristusa je verjel na svoj način - vendar brez praznoverja, brez razumu nesprejemljivih zgodbic o čudežih, brez zahteve po izključnosti, predvsem pa brez fanatizma! Spinoza je verjel v-ali-naravo sub specie aeternitatis, na najčistejši človeku možni način, z brezpogojno umsko ljubeznijo, ki se ne ”pogaja“ z, ki od Njega ne pričakuje nobenega povračila, ne na zemlji ne v nebesih, saj vse, prav vse, že je, namreč tu, v naravi, četudi zastrto s strastmi in nevednostjo... In tudi Biblijo je Spinoza spoštoval, še več, v njej je videl Božjo besedo, toda ni se zadovoljil z dogmo, ”z mrtvo črko“, ampak je v njej iskal ”živega duha“.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani