nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
[Spinoza (1), P:29]
Toda pri ”teh ljudeh“ ne gre samo za zavračanje razuma, za odvračanje od lumen naturale - naravne luči, ”zdrave pameti“, ki še vedno, tudi na začetku tretjega tisočletja, navkljub nedvomno tragičnim obratom ”dialektike razsvetljenstva“ v minulih treh stoletjih, zahodnemu človeku pomeni najzanesljivejši kažipot v negotovo prihodnost - ampak gre tudi za nesprejemljivo fundamentalistično alternativo, ki se v primeru krščanstva glasi aut Christus aut nihil in ki jo v bolj ali manj zaviti obliki lahko slišimo pri marsikateri pridigi ali celo na pogrebni slovesnosti. Gre za tisto ”krščansko“ prevzetnost, običajno zavito v spokorniško ponižnost, ki je prepričana, da v našem svetu, v zahodni kulturi, ni mogoče verjeti v brez krščanskega Kreda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani