nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Če pa je zrcalo razbito in pomnoženo v neštete drobce (snovnega sveta), tedaj se sonce leskeče v vsakem od njih in se nam kaže kot pomnoženo, toda tako se zgodi, da v nekaterih drobcih zaradi njihove skrajne majhnosti ali zaradi kake druge pomanjkljivosti vidimo le zmedeno podobo, iz katere skoraj ne moremo prepoznati bleska vesoljne forme.“ [, v:, 116]
Kot vidiš, v tej prispodobi primerja vesoljno dušo z enim soncem in posamezne duše z zrcali oziroma delčki razbitega zrcala, ki bolj ali manj jasno odsevajo svetlobo tega sonca, vendar težave pri takšni razlagi ostajajo, saj na primer ni jasno, zakaj je zrcalo sploh razbito, pa tudi kaj je pri drobcih kriterij njihove različne popolnosti, in podobno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani