nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Kozmos, ki je bil v obdobjih pred renesanso človekov od dani dom, sklenjen vase in končen, se je razprl v neizmerno neskončnost, ki je navduševala, medtem ko je mnoge njegove sodobnike in naslednike - med njimi tudi znamenitega astronoma Johannesa Keplerja - zgrozila. Kajti ravno s spoznanjem, da je naše svetlo Sonce, vladar vidnega sveta, samo ena izmed neštetih zvezd, ki jih kot drobne lučke vidimo na nočnem nebu, se vesolje v človekovih predstavah in mislih silno poglobi in razsredišči v nepojmljivo in nepredstavljivo neizmernost... Poglejmo zdaj, kaj o tem pravi sam na začetku tretjega dialoga O neskončnem, vesolju in svetovih:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani