nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Nešteto posameznih bitij, teh velikih živih bitij (med katerimi je eno naša zemlja, božanska mati, ki nas je rodila, nas hrani in nas bo onstran spet sprejela), mora obstajati prav zaradi neštetih stopenj popolnosti, ki morajo netelesno božansko odličnost prikazovati s telesnostjo, za obdajanje te nepreštevne množice pa je potreben neskončen prostor. Zatorej ni to, da obstajajo, kot morejo obstajati, nešteti svetovi, podobni našemu, nič manj dobro, kakor je moglo in more biti in je dobro, da obstaja naš svet.“ [prav tam]
odloži knjigo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani