nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
dvigne obrvi, vendar se ne odzove na Angelovo čudno pripombo. Zanimivo je, da je Lukrecijev odlomek o sulici v nekaterih verzih dvoznačen (četudi nehote), tako da bi ga bilo mogoče pravilno razumeti tudi ob predpostavljeni neevklidski geometriji, na primer, ko pravi, da ”vsemu, kar je, mejá ni v smeri nobeni“ in da ”venomer prostor beži brez konca naprej pred bežečim“ pa tudi da ”nič ni zunaj vesolja, / nima ne skrajnega roba: zato je brez meje in mere“ - čeprav je v tem zadnjem verzu že skrita samoumevno predpostavljena evklidska geometrija, kajti, kot sem že rekel, v tridimenzionalni sferični ali kaki drugi pozitivno ukrivljeni geometriji bi bilo vesolje sicer brez meje, kakor v evklidski, vendar bi imelo mero, tj., ne bi bilo po svojem volumnu neskončno. Zanimivo je tudi, da Lukrecij intuitivno že pozna ali vsaj sluti osnovni princip relativnosti, ko pravi: ”Čisto vseeno je tudi, kje kdo stoji v prostoru... [saj] pušča celotno neskončnost enako v sleherni smeri.“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani