nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Na primer: Če bi bila resnična implikacija: ”Če je prihod na vrh gore časovno med vzponom in spustom, potem je spust med prihodom na vrh in vzponom“, potem bi bil čas, v katerem bi relacija časovne vmesnosti imela to lastnost, namreč simetričnost (ki smo je navajeni pri prostorski vmesnosti) - topološko zaprt oziroma krožen. Toda mi doživljamo naš osebni kakor tudi zgodovinski čas kot odprt, zato zgornja implikacija v naši ”obliki časa“ ni resnična. Grünbaum dodaja, da je čisti zaprti čas za nas zelo neintuitiven, čeprav na teoretski ravni rešuje stari teološki problem začetka časa in stvarjenja: v topološko povsem zaprtem kozmičnem času namreč ne bi bilo ne začetka časa ne stvarjenja sveta, tako da ne bi bilo treba tuhtati, kaj je mislil, ko je zapisal, da je bil čas ustvarjen obenem s svetom - saj kako bi bil svet sploh ustvarjen, če pred stvarjenjem ni bilo ”predčasa“, ki bi šele osmislil pojem stvarjenja kot prvega dogodka ali procesa v času?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani