nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Mnogi sodobni analitični filozofi vidijo v rasti entropije tisti univerzalni naravni proces, ki fizično določa usmerjenost ”samega časa“ - tudi če odmislimo zavest, ki s trenutkom zdaja nenehno razmejuje preteklost od prihodnosti. Kajti ravno zato, ker je proces univerzalen, je težko reči, ali določa smer časa ekstrinzično (kot meni Horwich) ali intrinzično (kot je menil Reichenbach) - in tako v filozofski analizi časa običajno pravimo, da je rast entropije naravni vzrok anizotropije časa. Po drugi strani pa na primer analitični filozof Lawrence Sklar [1995], eden izmed najbolj znanih sodobnih razlagalcev relativističnega pojmovanja prostora-časa, opozarja, da časovne usmerjenosti ne moremo razložiti iz rasti entropije na enako zadovoljiv način, kot lahko s smerjo težnosti razložimo vertikalno prostorsko usmerjenost na površju Zemlje - v slednjem primeru nam je namreč jasno, kako smer težnosti določa vertikalno smer na Zemlji, medtem ko v prvem
primeru sploh ne vemo, še predstavljamo si ne, kako rast entropije določa smer časa, niti ne vemo, ali je entropija sploh pravi vzrok časovne usmerjenosti; smer časa je primarno in intuitivno jasna zavesti, vendar na povsem nefizikalen način, namreč kot psihološko dejstvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani