nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Cassirer je leta 1921, torej šest let po Einsteinovi objavi enačb splošne relativnostne teorije, izdal knjižico z naslovom K Einsteinovi relativnostni teoriji, v kateri si je prizadeval, da bi Einsteinovo ”invariantnost“ (oziroma ”kovariantnost“) fizikalnih zakonov prikazal kot transcendentalno formo narave, neodvisno od izkustvene ”vsebine“: teoretska fizika naj bi bila transcendentalna ”v formi enačb in sistemov enačb, ki so kovariantne ne glede na poljubne substitucije... in s tem je predmet fizike določen kot ’predmet v pojavu‘...“ [Cassirer (1), 53]. Cassirer pri svojem poskusu uskladitve Kanta z Einsteinom modificira Kantov prvotni pomen pojma ”transcendentalno“, kar je še posebej očitno, ko skuša Einsteinovo četverje prostora-časa razumeti skozi Kantovo transcendentalno estetiko, sklicujoč se na to, da sta prostor in čas pri Einsteinu dokončno izgubila vsako realnost ”na sebi“ in postala ”transcendentalno idealna“.
. Anželo bi se s Cassirerjem verjetno strinjal...
se nasmehne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani