nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Pogumni vesoljec v očeh svojih manj pogumnih, gotovo pa pametnejših sopotnikov na matični ladji tako rekoč ”zamrzne“ v otrplem času na horizontu - drugače povedano, njegovi svetlobni signali postajajo vse redkejši, časovni intervali med njimi so vse večji in nazadnje naslednjega signala ni več, ker bi bilo treba nanj čakati celo večnost! Če pa je signal kontinuiran, je njegova svetloba vse bolj premaknjena proti rdečemu delu spektra, ker se njena frekvenca zmanjšuje, elektromagnetno nihanje se upočasnjuje - zato govorimo tudi o gravitacijskem rdečem premiku, ki je, mimogrede rečeno, drugačne narave od že prej znanega Dopplerjevega rdečega premika, do katerega pride zaradi hitrosti oddaljujočega se svetíla. Torej, vesoljec pred očmi svojih tovarišev, ki so ostali na matični ladji, ”mrkne“ na horizontu, še preden ga neznansko močne ”plimske sile“ umirajoče zvezde - črne luknje, ki se krči v nič - ”raztegnejo v špaget“, kakor se nazorno izrazi Hawking...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani