nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Slednjega namreč ni nujno pojmovati v Newtonovem substancialnem pomenu, namreč kot absolutno svetovnozgodovinsko ”ozadje“, analogno absolutnemu prostorskemu ”okviru“ kot nekemu realnemu vesoljnemu ”odru“, božjemu ”senzoriju“, na katerem naj bi se dogajala drama univerzuma - ampak je klasični znanosti, predvsem fiziki v času po Newtonu, zadostovalo pojmovanje časa kot absolutnega referenčnega ”ozadja“ ali ”okvira“ v funkcionalnem pomenu. Pri novoveškem absolutnem času je namreč poudarek na funkciji, ki naj bi jo ta vsem skupni ”svetovni“ čas opravljal tako v znanstvenih teorijah kakor v tudi vsakdanji zavesti. In funkciji absolutnega časa sta predvsem dve: prvič, da teče za vse opazovalce enako hitro, da je njegov ritem absoluten - ”matematičen“, kot je rekel Newton - kajti le absolutni tek časa omogoča uporabo enotnega merila trajanja; in drugič, da obstaja absolutna časovna simultanost oziroma sočasnost vseh dogodkov v vsakem izmed
”presekov“ absolutnega trajanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani