nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Sinteza pa ne leži le v posameznih zavestnih doživljajih in ne povezuje le priložnostno posamezne s posameznimi, marveč je celotno zavestno življenje, kot smo že prej rekli, sintetično poenoteno. [...] Temeljna oblika te univerzalne sinteze, ki omogoča vse siceršnje zavestne sinteze, je vsezajemajoče notranje zavedanje časa. Njegov korelat je imanentna časnost <die immanente Zeitlichkeit> sama, po kateri se morajo vsi kdajkoli refleksivno najdljivi doživljaji jaza kazati kot časovno urejeni, kot časno začenjajoči se in prenehajoči, kot istočasni in zapovrstni - znotraj stalnega neskončnega horizonta tega imanentnega časa.“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani