nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Husserl nadalje razlikuje med ”grobim“ in ”finim“ zdajem: v kontinuumu retence, ki se vleče za nekim ”pravtisom“, na primer za glasbenim tonom, ni mogoče smiselno deliti posameznih intervalov, kar pomeni, da ni mogoče postavljati ostrih ločnic med njimi, časovnih ”točk“, zdajev, lahko pa - podobno kot v matematični analizi, pri diferencialnem računu, kjer govorimo o ”poljubno majhnem intervalu є“ - tudi pri časovnem trajanju govorimo o ”grobem“ zdaju kot poljubno majhnem intervalu: čeprav je trajanje grobega zdaja poljubno majhno, gre vendarle za časovni interval, za majhno ”polje“ časa, ne pa zgolj za ”točko“. Toda interval grobega zdaja, nadaljuje Husserl, ”nemudoma spet razpade v zdaj in neko preteklost <ein Vergangen>“ [prav tam, h 16 (33)]. Grobi zdaj je doživljajsko oziroma fenomenološko primarnejši in konkretnejši od finega zdaja, saj nam je zdaj-pravkar v zavesti dostopnejši od neulovljive in zmuzljive ”točke“ zdaja kot trenutka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani