nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
. Zdaj in tu sta vsekakor analogna tudi v fenomenologiji, zanimivo pa je fenomenološko spoznanje, da ne tu ne zdaj nista abstraktno ”točkasta“, ampak doživljajsko ”raztegnjena“ v majhni časovni oziroma prostorski ”polji“. Omenil sem že Husserlovo ugotovitev, da je retenca kontinuiran proces, v katerem se vsakokratni zdaj nenehno modificira v polpretekli pravkar; novi zdaji ves čas izpodrivajo stare zdaje, ki postajajo pretekli, vendar spominska reprodukcija lahko obnovi neki pretekli zdaj in ga ponovno vzpostavi kot imanentno sedanjega, ga ”reaktualizira“ - medtem ko retenca vsakokratni zdaj zgolj neposredno ohranja v ”aktualnosti“. Husserl ugotavlja, da ni ostre meje med zdaj in pravkar, kakor tudi v retencijskem ”repu“ ni ostre meje med ”pravtisom“ (neposredno zaznavo) in njegovo retenco - ali, če spet uporabimo prispodobo kometa: ni ostre meje med njegovo glavo in repom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani