nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
”...artikulirani del dogajanja [npr. neka glasbena fraza] se ob tem, ko nazaj v preteklost, ’skrči‘ <’zusammenzieht‘> - gre za neke vrste časovno perspektivo (znotraj izvornega časovnega prikazovanja) analogno prostorski perspektivi. Pri tem, ko se časovni predmet pomika v preteklost, se krči in obenem temni.“ [prav tam, h 9 (21-2)]
Klasična fizika ne potrebuje niti prostorske perspektive, kakršno poznajo slikarji, še manj pa časovno, saj sta zanjo prostorska in časovna enota (meter, sekunda) vedno in povsod enako dolgi, namreč kjerkoli v koordinatnem sistemu, ne glede na položaj in gibanje abstraktnega ”opazovalca“.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani