nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Točke časovnega trajanja se za mojo zavest <Bewußtsein> oddaljujejo analogno, kakor se za mojo zavest oddaljujejo točke mirujočega predmeta v prostoru, ko ’se oddaljujem od predmeta‘. Predmet zavzema svoje mesto/prostor <Ort> in ravno tako ton zavzema svoj čas, tako da nobena časovna točka ni premaknjena <unverrückt>, vendar beži v oddaljevanju zavesti <Bewußtseinsfernen>, kajti razdalja od ustvarjajočega zdaja <vom erzeugenden Jetzt> je vedno večja. Ton ostaja isti, toda ton ’v načinu kako‘ se kaže kot vselej drug.“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani