nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Običajno govorimo o prostorski perspektivi, včasih tudi o zgodovinski perspektivi, vendar bolj v metaforičnem pomenu, za časovno perspektivo pa še nisem slišal.
. Husserl pojmuje časovno perspektivo spet analogno s prostorsko: recimo, da ton kot ”pravtis“, tj. kot zaznava nihanja strune, traja deset sekund fizikalnega časa; ta časovna razsežnost, ki je analogna prostorski razsežnosti, se - fizikalno gledano - z nadaljnjim časa sicer ne spreminja (ton traja, dokler traja, deset sekund, pa tudi potem, ko se nihanje strune ustavi, še vedno rečemo, da je trajal deset sekund), toda Husserl pravi, da je takšno fizikalno pojmovanje trajanja abstraktno, in sicer na analogen način, kot je abstraktno pojmovanje geometrijskega prostora s pomočjo Kartezijevega koordinatnega sistema ali fizikalnega prostora z Newtonovimi zakoni gibanja. Za Husserla sta fenomenološka prostor in čas konkretno doživljajska, zato na primer o trajanju tona pravi:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani