nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Namreč, ko Husserl govori o lastnostih časovnih predmetov, ugotavlja, da je njihova glavna konstitutivna razsežnost trajanje (Dauer): ton traja, melodija traja, ptičji prelet vrta traja, padec skodelice z mize traja, čeprav le kratek čas, in celotno vesolje traja, za nas neznansko dolgo časa... In čeprav so časovni predmeti pravzaprav vsi možni predmeti zavesti, saj vsi predmeti trajajo v času, izraz ”časovni predmet“ v ožjem pomenu označuje le tiste predmete, pri katerih je časovna razsežnost konstitutivna, pri katerih trajanje vzpostavlja njihovo predmetnost: melodija je primer časovnega predmeta v ožjem pomenu, ni pa to slika, čeprav igra čas tudi pri slikanju in gledanju slike pomembno vlogo. Časovni predmeti so, tako kot vsi predmeti v fenomenologiji, zavesti imanentni - so fenomeni - in zato so podvrženi odsenčenju, analogno kot prostorski predmeti v procesu zaznavanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani