nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
. Poglejva podrobneje Husserlova Predavanja k fenomenologiji notranjega zavedanja časa, ki so njegovo glavno delo na tem področju. Ni naključje, da se Husserl na začetku sklicuje na enajsto poglavje Avguštinovih Izpovedi in pravi, da pri analizi zavedanja časa (Zeitbewußtsein) ”še danes lahko z rečemo: si nemo a me quaerat, scio, si quaerendi explicare velim, nescio <če me nihče ne vpraša, vem, če pa hočem sprašujočemu razložiti, ne vem>“ [Husserl (4), h 1 (3)]. Vendar je neposredna Husserlova iztočnica pri analizi zavedanja časa filozofija Brentana, predhodnika fenomenologije, ki je prvi eksplicitno postavil v središče filozofske obravnave časa imanentni čas toka zavesti, iz katerega naj bi potem sledile oziroma se šele skozenj razumele vse druge modalitete časa, tudi fizikalni ”objektivni“ čas - in to je bilo vsekakor nekaj bistveno novega v odnosu do Kantovega pojmovanja časa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani