nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Gre za njegova znamenita Predavanja k fenomenologiji notranjega zavedanja časa, ki jih je imel na univerzi v Göttingenu v letih 1905-10 in so bila, avtorsko pregledana in objavljena precej pozneje, namreč leta 1928 v devetem zvezku Husserlovih Letopisov za filozofijo in fenomenološko raziskovanje, v katerem je učiteljeva predavanja uredil tedaj še mladi Husserlov učenec Heidegger. V 33. paragrafu teh predavanj, pod naslovom ”Nekateri apriorni časovni zakoni“, Husserl namreč med apriorne časovne zakonitosti uvršča homogenost, kontinuiteto, tranzitivnost in nesimetričnost časa, pa tudi absolutno simultanost oziroma sočasnost dogodkov - torej strukturne lastnosti časa, ki so bile sicer nesporne s stališča klasične znanosti, vendar jih je sodobna znanost, predvsem relativistična in kvantna fizika, razveljavila ali vsaj postavila pod vprašaj. Husserlovo pojmovanje časa, posebno glede strukture časovnih odnosov, je bilo, kot se zdi, tudi leta 1928 še vedno predrelativistično, saj
je medtem Einsteinova relativnostna teorija že zanikala obstoj absolutne sočasnosti dogodkov, ki jo Husserl še vedno uvršča med ”apriorne časovne zakone“.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani