nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
V marsičem... najprej v samem izhodišču: Husserl - izhajajoč iz ”fenomenološke redukcije“ (epoché) - se ne sprašuje več o tem, kakšen je ontološki status časa in prostora, ali sta empirično realna ali transcendentalno idealna, kajti skupaj z vsemi drugimi ontološkimi ”predsodki“ postavi ”v oklepaj“ tudi Kantove ”stvari na sebi“ - o katerih tako ne moremo ničesar vedeti, niti tega, ali so v prostoru in času (Kant je menil, da niso) - in se posveča izključno fenomenom, namreč ”stvarem samim“, kakor se kažejo, kakor so nam dane, prisotne v zavesti. Pri Husserlovem pojmovanju stvari oziroma predmetnosti imajo pomembno vlogo ”odsenčenja“ (Abschattungen): ”stvar sama“ načelno ne more biti dana v nobeni zaznavi, kajti stvari so v zaznavah vselej ”odsenčene“. V Idejah beremo:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani