nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
[Bergson, 273]
Bergsonova kritika znanosti ob prelomu stoletja je zadevala predvsem takratno prevladujočo pozitivistično znanstveno paradigmo, ki pa je dandanes, stoletje pozneje, v precejšnji meri opuščena, tako da Bergsonova ocena, češ da znanost nikakor ne upošteva časa v njegovi specifični zaporednosti in teku, ampak ga vselej ”uprostorja“ - četudi je deloma ustrezna - danes v splošnem zveni kot preuranjena in preostra: spomnimo se, recimo, na veliko vlogo, ki jo ima čas v sodobni kozmologiji, v kateri je prevladal razvojni model vesolja z začetnim ”velikim pokom“, pa tudi na vlogo časa pri raziskovanju spoznavnih procesov v kognitivni znanosti, in podobno.
.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani