nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Mislim zlasti na tisto vrsto samozavesti, ki mislečemu človeku zagotavlja tole: karkoli se mi v življenju zgodi, sem tu vedno jaz sam, ki se mu to in to dogaja, in četudi v življenju vse zgubim (bog ne daj!), dokler ne zgubim življenja, še vedno sem (”Jaz sem, jaz bivam“) - po smrti pa je morda vseeno, gotovo pa drugače. Prav to je zame tista prava, ”metafizična“ samozavest, ki ti ne more biti vzeta, ko se je zaveš. Na njej lahko gradiš druge vrste psihološke samozavesti, recimo tisto, ki jo potrebuješ v odnosu do žensk.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani