nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
. Da, podobno in obenem drugače - ločnico med njima začrtuje razlika med klasičnim grškim in krščanskim pojmovanjem časa: klasični antični filozofi, Platon in Aristotel ter njuni nasledniki, so pojmovali čas kot krožen ali cikličen, primarno določen z gibanjem nebesnih teles; in tudi Plotin, ki je razlagal čas z nemirom in pogumom duše ter njeno željo, da zapusti večnost in se poda v svet, je dušo v prvotnem pomenu pojmoval kot kozmično dušo, za katero je značilno ciklično vrtenje nebesnih sfer - medtem ko krščanski filozofi začnejo gledati na čas kot na ”ravno pot“ (via recta) v nasprotju z ”blodnim krogom“ poganstva, kakor se izrazi; krščanska ”ravna pot“ je enkratna in vodi od stvarjenja sveta in izgona iz raja, prek Kristusovega utelešenja k vstajenju in poslednji sodbi kot eshatološkem koncu sveta in zgodovine... Torej je razlika med Plotinovim in Avguštinovim pojmovanjem časa vendarle velika... res pa je, da za oba čas pomeni predvsem notranjo razsežnost ali ”intenzijo“
duše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani