nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Razumevanje pri teh mislecih ni bilo le potrjevanje že vnaprej sprejete dogme in neomajne vere, namreč v smislu srednjeveške ”Verjamem, da bom razumel“ (Credo ut intelligam), ampak se je na ”razsodišču razuma“ vsaj do neke mere odločalo tudi o resnici vere - in ravno zato se mi zdi to obdobje za teologijo še posebej zanimivo. Noben od naštetih mislecev ni bil ateist, niti materialist, toda njihove misli in predstave o Bogu so bile zelo abstraktne, šlo je za polemiko med teizmom, deizmom, panteizmom in drugimi filozofskimi variantami pojmovanja... Znani francoski zgodovinar znanosti in filozofije Koyré figurativno pravi, da je bil Newtonov Bog ”Bog delovnega dneva“, nenehno prisoten kot Vsevladar (Pantokrator) v Prostoru vesolja - tj. v svojem ”senzoriju“ - medtem ko je bil Leibnizev Bog ”Bog Sabata“, namreč:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani