nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Iz tega je razvidno, da za to, da bi imeli idejo mesta in potemtakem prostora, zadostuje, če si razmišljujoč ogledujemo vse te odnose in pravila njihovih sprememb, ne da bi si bilo treba ob tem predstavljati kakršnokoli absolutno realnost zunaj teh stvari, katerih položaje smo opazovali.“ [prav tam, 205]
Iz relacijske teorije prostora in časa pa sledi, da je ”ves“ prostor znotraj sveta oziroma vesolja in ”ves“ čas v poteku vesoljne zgodovine in da ”zunaj“ ni ničesar - razen samega Stvarnika - kot je menil Leibniz, saj ”izven stvari trenutki niso nič in ne obstajajo v ničemer drugem kot v njihovem zaporedju“ [167]. Misel, da je vse naše znanje o času in prostoru zgolj relacijsko, je dokaj moderna, ker je blizu Einsteinovi relativnostni teoriji prostora-časa, manj pa je Leibniz moderen v svojem prepričanju, da je ”vsakršen prazen prostor imaginaren“ [175], tj., da ne obstaja prazen prostor brez stvari oziroma bitij, ki prostor določajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani