nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Kakor Prostor ostaja negiben, bodisi da v njem kaj obstaja ali ne, tako Čas teče z istim tekom, bodisi da v njem kaj traja ali ne, najsi je [tisto] v mirovanju ali gibanju, najsi se giblje hitreje ali počasneje. In kakor Prostora ne more premakniti nobena moč, saj ostaja nespremenljivo neprekinjen in vselej isti, tako Časa ne more ustaviti nobena moč, saj teče vedno enakomerno, nezadržno napredujoč. In kakor je iz Prostora ali neizmerne praznine vzet en del, v katerega je umeščen svet, tako je bil iz neskončnega Časa izbran en del, v katerem traja svet [...] in kakor, govoreč o prostoru, rečemo povsod ali nekje, tako, govoreč o času, pravimo vedno in včasih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani