nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Veličastna in hkrati grozljiva slika! Vse nebo, v katerega se dviga zmagovalec Kristus, je prekrito z angeli, ostra peresa njihovih kril se zabadajo v temne viharne oblake, le zgoraj na vrhu je svetlobno okno, kamor odhaja Bogočlovek k svojemu nebeškemu Očetu, medtem ko so spodaj na zemlji ostali osupli apostoli in, povsem spredaj, najbližji nam, evangelist s knjigo. Zanimivo pa je, da prav na sredi slike, na križišču kompozicijskih diagonal, stojita človeka, ločena od skupine apostolov, ki se pogovarjata in, kot kaže, se sploh ne menita za veličastni vnebohod na nebu nad njima, ampak mirno, nemoteno razpravljata kakor grška filozofa, ki jima trezni razum ne dopušča, da bi sploh opazila, da se je pravkar odprlo nebo...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani