nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Mati, odeta v črno oblačilo, v brezmejni žalosti zre svojega sina na razpelu, pa tisto lepo mlado dekle, po imenu, ki je omedlela pod krvavečimi nogami svojega ljubega, in še tretja, Jakobova mati... te ženske so Jezusa ljubile, toda kako da tudi vsi drugi ljudje na sliki vidijo zgolj Njegovo smrt? Ali nesrečna razbojnika nista imela prav nikogar na svetu, ki bi prišel gledat njuni križanji, četudi s privoščljivostjo ali celo s sovraštvom? Ko da ju sploh ne bi bilo, ko da onadva sploh ne trpita!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani