nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Vselej, kadar gledam te krasne palače, pomislim, koliko različnih življenj se je rodilo in umrlo v njih... kolikokrat so se ljudje za temi okni objeli, si izpovedali ljubezen, si obljubili večno zvestobo... in kolikokrat so se zapustili in vzdihovali v nesreči in samoti, ki ji ne pomaga ne bogastvo, ne pamet, ne učenost, ne lepota...
se skrivnostno smehlja. Da, da... žalost Benetk... je neskončno lepa... kakor Vivaldijev largo, kakor Albinonijev adagio...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani