nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Zvonilo je k večernicam in zdelo se nama je, kakor da prihajava v neko neresnično, sanjsko mesto. Stopala sva po uličici med starimi hišami in prišla v vrt, kjer sva se poljubljala... bogve ali se Draga tega še spominja?
”Oh, kako minljiv je človek, da mora tudi tam, kjer se pravzaprav zaveda svojega bivanja, tam, kjer se njegova bližina edino resnično vtisne v spominu, v dušah njegovih dragih, da mora tudi tam tako kmalu ugasniti, se zničiti!“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani