nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Glej, pokazal ti bom na primeru: zdaj hodiva po cesti proti Tomaju; če hodiva enakomerno, tedaj število najinih korakov, ponavljajočih se gibov najinih nog, meri tako prostor - natančneje, eno izmed treh prostorskih razsežnosti, namreč dolžino poti - in sicer v korakih, ki jih lahko spremeniva v metre, kilometre... kakor tudi čas, trajanje poti, če korake spremeniva v sekunde, minute, ure... Ker pa cesta ni ravna, ampak vijuga levo in desno, je število najinih korakov, ki tej cesti sledijo, določeno ne le z eno, temveč z dvema razsežnostima prostora, ali drugače rečeno (če za hip odmisliva razgiban relief kraške pokrajine): s koraki meriva medsebojno cestno oddaljenost dveh krajev na umišljeno ravni, dvorazsežni površini zemlje. Toda še bolj razgibanega reliefa kake gorske pokrajine pri merjenju poti ali oddaljenosti dveh krajev ne bi mogla odmisliti; na planinskem razpotju na primer piše: do vrha gore je dve uri hoda (čeprav zračna črta morda meri
le kilometer ali dva) - to pomeni, da povprečni planinec doseže vrh gore po dveh urah enakomerne hoje navkreber, pri čemer je ta izmera obenem časovna in prostorska, torej izmera prostora-časa, pri kateri so v časovnih enotah upoštevane vse tri razsežnosti prostora, tudi višina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani