nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Pred nekaj dnevi sem v svoji knjižnici premišljeval, katere knjige bom vključil v svojo knjigo, in prišlo mi je na misel, da je najstarejši predmet v hiši - seveda če ne štejem samih kamnov, iz katerih je zgrajena, saj so bili kamni pri gradnji od nekod prineseni, obdelani, postavljeni v zidove - torej, da je najstarejši predmet, še starejši od same hiše, knjiga iz konca 17. stoletja, ki mi jo je nekoč podarila teta. Potem sem premišljeval, koliko mojih knjig prihaja iz minulih stoletij - namreč knjig kot tiskarskih izdelkov, saj je na primer Aristotelova Metafizika po vsebini stara že več kot dve tisočletji - in ugotovil sem, da imam seveda največ knjig iz 20. stoletja, nekaj deset jih prihaja iz 19. stoletja, med njimi Goethejeva zbrana dela v gotici (brala jih je moja babica, v družinski lasti pa so bila že prej), sledijo tri knjige iz 18. stoletja, med njimi knjižica s skoraj preperelim hrbtom Opere militari, natisnjena v leta 1761, z grafiko Parisove sodbe na notranji
naslovnici, in nazadnje tista edina iz 17. stoletja. Mar ni nenavadno, da je najstarejši predmet v hiši ravno knjiga?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani