nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
”Zdaj ni del [časa]: del namreč meri, celota pa mora biti sestavljena iz delov, toda čas, kot se zdi, ni sestavljen iz zdajev.“ [prav tam, 218a8]
O naravi zdaja bova še govorila, zdaj le ugotavljava, da za Aristotela zdaj - ki obstaja samo ”teoretično“, na podoben način kot točka v geometriji - ni pravi argument za realno bivanje časa; čas je namreč deljiv, vse bivajoče deljive stvari pa morajo imeti bivajoče sestavne dele, tako kot je neka prostorska razdalja sestavljena iz bivajočih merskih enot, na primer vatlov ali sežnjev - toda zdaj v tem pomenu ni del časa, saj ni merska enota, niti ni jasno, ali sploh obstaja. Merske enote časa, recimo ure ali dnevi, pa so vedno že v preteklosti ali šele bodo v prihodnosti, torej ne bivajo zdaj, v sedanjosti - v nasprotju z dolžinskimi enotami, vatli ali sežnji, ki so v prostoru drug ob drugem zdaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani