nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Včasih pomislim, da resnično imamo spomine drugih - še posebej ob izkušnjah déjà vu, vendar s stališča sprejemljive filozofske teorije v tej domnevi vidim mejo, do kamor seže Parfitova razlaga - zaenkrat še neznano mejo. V splošnem pa mi je Parfitovo prepričanje, da za preživetje smrti ni bistvena identiteta osebe, posameznika, ampak ohranjanje del, ki jih je človek storil v življenju in jih zapustil svojim naslednikom (pri čemer seveda ne gre samo za vélika herojska ali umetniška ali znanstvena dela, temveč za vse človekove misli, čustva, spomine, želje, za vso vsebino zavesti, v kateri je zapisana tudi oblika telesa, poteze obraza, barva oči... in sploh vse tisto, kar je vredno, da se od človeka ohrani v večnosti) - to prepričanje mi je blizu, vsekakor bližje od krščanskega verovanja v individualno nesmrtnost duše, ki predpostavlja ohranjanje identitete posamezne osebe.
.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani