nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Zanimivo pa je, da domnevo o obstoju q-spominov argumentira na fenomenološki način - pravi namreč, da moj spomin na neko doživetje ne vsebuje nujno spominskega izkustva, da sem prav jaz imel to doživetje... in če dobro premisliš, če svoje spomine pogledaš skoz prizmo fenomenološke epoché, jih očistiš vseh teoretskih ”predsodkov“, da ostane samo njihova neposredna zavestna danost... potem uvidiš, da ima Parfit prav: res je, da moji spomini na pretekla doživetja običajno ne vključujejo evidence o meni samem kot subjektu preteklih doživetij. Spominjam se na primer Marijine rute, ni pa nujno, da se ob tem spominjam sebe samega, ko sem gledal njeno ruto in si jo vtisnil v spomin - razen če bi se posebej spominjal nekega svojega odnosa do takratnega vtisa, na primer svojega presenečenja ob videnju njene nove rute. Medtem ko vselej o sebi vem, da sem zdaj, ko se spominjam preteklosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani