nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
(Pri tem naj ne bi bilo bistveno, ali bi Locke imel isto dušo kot Sokrat - namreč dušo v platonskem ali krščanskem ali kartezijanskem pomenu.) Dandanes večina analitičnih filozofov pritrjuje Lockovemu kriteriju osebne identitete kot istosti duševnosti (duševnih vsebin) v času, ki jo omogoča spomin, vendar ta kriterij ni brez težav; nekateri na primer ugovarjajo, da se v njem skriva krožno razmišljanje, ker naj bi spomin že predpostavljal in ne šele vzpostavljal identiteto osebe, ki se spominja, drugi pripominjajo, da se marsičesa, kar smo doživeli, ne spominjamo, in podobno. Zato nekateri sodobni analitiki, med njimi, za kriterij osebne identitete rajši predlagajo telesno (ali možgansko) istost namesto duševne; slednji so v manjšini, čeprav imajo po svoje prav, saj se nam pogosto zdi, da so naše misli in druge duševne vsebine še bolj bežne in minljive od naših teles... toda po drugi strani lahko tej manjšini spet ugovarjamo, da ne odgovori na vprašanje, kdo ali kaj
povezuje telesne dele (pa tudi duševne vsebine) v življenjsko celoto, poleg tega pa takšno ”materialistično“ stališče zapira možnost posmrtnega preživetja, saj se človeško telo nenehno spreminja že za življenja, kaj šele po smrti... in tako bi lahko razpravljali v nedogled.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani