nova beseda iz Slovenije

Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:

Bolj vprašljivo se mi zdi njegovo sklicevanje na jasnost in razvidnost same ”brezglave“ izkušnje, njegovo prepričanje v neposredno evidenco ”brezglavosti“. Sprašujem se, ali je dejstvo, da ne vidiš svoje glave - tj., da v najboljšem primeru vidiš pred seboj nekakšen meglen, rožnat oblaček ali dva oblačka, levi in desni, ki naj bi bila tvoj nos, kot pravi Harding - ali je to zaznavno dejstvo sploh kak argument za filozofsko trditev, da v svojem mišljenju ne moreš ”videti“ sebe, svojega jaza, kartezijanskega ega? Mislim, da predlagana analogija med odsotnostjo glave v zaznavnem polju in domnevno odsotnostjo ega v ”miselnem polju“ ni dovolj prepričljiva, kajti tudi če svoje glave ne moremo videti, sebe še vedno lahko mislimo.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA