nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Bolj vprašljivo se mi zdi njegovo sklicevanje na jasnost in razvidnost same ”brezglave“ izkušnje, njegovo prepričanje v neposredno evidenco ”brezglavosti“. Sprašujem se, ali je dejstvo, da ne vidiš svoje glave - tj., da v najboljšem primeru vidiš pred seboj nekakšen meglen, rožnat oblaček ali dva oblačka, levi in desni, ki naj bi bila tvoj nos, kot pravi Harding - ali je to zaznavno dejstvo sploh kak argument za filozofsko trditev, da v svojem mišljenju ne moreš ”videti“ sebe, svojega jaza, kartezijanskega ega? Mislim, da predlagana analogija med odsotnostjo glave v zaznavnem polju in domnevno odsotnostjo ega v ”miselnem polju“ ni dovolj prepričljiva, kajti tudi če svoje glave ne moremo videti, sebe še vedno lahko mislimo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani