nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Da, prav res skrivnostno: nič poraja svet, da bi se v njem prepoznal! Jaz kot ego cogito, okrog katerega se zbira moj svet kot odprt horizont vseh intencionalnih vsebin mojih misli, mojih cogitationes, sem evidentno resničen - vendar zgolj v transcendentalni funkciji konstitutivne sinteze, resničen sem le kot enost mnogoterih misli. Evidenca pa se izgubi, brž ko hočem, tako kot Kartezij, sklepati od transcendentalnega jaza na metafizični, substancialni jaz, ki naj ne bi bil odvisen od sveta... in naj bi, nadalje, teologiji odpiral možnost za racionalno upanje v nesmrtnost duše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani