nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Eno najbolj jasnih Husselovih formulacij cogita najdemo v Idejah, v 46. paragrafu: ”Sem, to je moje življenje, živim: cogito.“ [Husserl (1), 149], kar pomeni, kot beremo v nadaljevanju, da sta ”moje vživetje in moja zavest kot tekoča sedaj-navzočnost dana izvorno in absolutno“ [prav tam]. Bodi pozoren na poudarek tekoča navzočnost: bistvena konstitutivna razsežnost sámonavzočega cogita v vseh njegovih cogitationes je - čas. Zavest se konstituira s tem, da se časi, časi se v svetu vedno tekočih zavestnih danosti, v svetu fenomenov, v katerem ima transcendentalni ego cogito vlogo univerzalne sinteze; intencionalni korelat te sinteze pa je sam svet, namreč svet kot imanentno transcendenten mislečemu jazu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani