nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Ali, če govorimo o duhu - saj je pri vprašanju nesmrtnosti težko postaviti ločnico med dušo in duhom - lahko rečemo, da je Kartezijev namen, da bi z razmislekom o sebi kot mislečem duhu dokazal, da je ravno ego cogito ta nesmrtni duh v človeku; seveda se ob tem spet postavlja vprašanje, do kam se nesmrtni duh ”razteza“ - ali je nesmrtnost možna zgolj kot ”točka“ ali kot ”polje“? Krščanski nauk pojmuje nesmrtno dušo kot notranje ”razsežno“: kako naj bi sicer v njej preživeli smrt človeški spomini, misli in čustva, dobra in slaba dela - brez njih pa bi bila poslednja sodba nesmiselna, saj ne more biti pravično sojeno duši, ki se svojih del sploh ne spominja, ne zaveda! Skratka, če se vrneva k primerjavi Kartezija in Husserla: prvi je bil krščanski filozof, medtem ko drugi to ni bil, ne glede, ali se je sicer imel za kristjana ali ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani